Ljubljana, 25.12.2014 | Neja Kos

Plameneča strast Valentine Turcu

Debata o mariborski koreografinji, s katero lahko preživite konec letošnjega leta
Pred lansko jesensko predstavitvijo del Tango, Radio & Julliet in Hommage a Stravinsky - treh projektov plesalca, vodje mariborskega baleta in danes že mednarodno uspešnega koreografa Edwarda Cluga, so v Cankarjevem domu v Ljubljani priredili Mali plesni simpozij z gosti-poznavalci, z namenom, da bi osvetlili koreografovo dosedanjo umetniško pot in posebnosti njegovega plesnega jezika.
Romeo in Julija bo na sporedu 29. decembra (foto: Tiberiu Marta)...
Romeo in Julija bo na sporedu 29. decembra (foto: Tiberiu Marta)...

Letos se nam v prihodnjih prazničnih dneh tik pred iztekom leta, 29. in 31. decembra, v Cankarjevem domu obeta srečanje z Valentino Turcu, doma in v tujini vedno bolj prepoznavno koreografinjo. Na sporedu bosta dva njena baleta: Romeo in Julija na glasbo Sergeja Prokofjeva (2012) ter Carmen (2014) na glasbo Rodiona Ščedrina, oba v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor in v izvedbi tamkajšnjega baletnega ansambla.
... Carmen pa na silvestrski večer. (foto: Tomaž Golub)
... Carmen pa na silvestrski večer. (foto: Tomaž Golub)

Ob tej priložnosti so sredi decembra v Cankarjevem domu tudi letos pripravili Mali plesni simpozij, to pot namenjen pregledu umetniškega razvoja Valentine Turcu (rojene leta 1974), ki se je vrsto let uveljavljala skozi mnoga sodelovanja in samostojne ustvarjalne podvige ter sprva kot plesalka, vedno bolj pa tudi kot koreografinja, do danes nanizala obširen opus ter ga okronala tudi z odmevnimi velikimi predstavami. Prejela je vrsto priznanj, med njimi najvišjo strokovno nagrado Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) v letu 1913 za izjemne režijsko-koreografske dosežke, z utemeljitvijo, da je "postavila nov mejnik v ekspresivnosti klasičnega baleta".
Na simpoziju so sodelovali: Janusz Kica, Almira Osmanović, Krešimir Dolenčič, moderatorka Andreja Kopač ...
Na simpoziju so sodelovali: Janusz Kica, Almira Osmanović, Krešimir Dolenčič, moderatorka Andreja Kopač ...

Na svoji neverjetno razgibani življenjski in umetniški poti je ustvarila več kot sto koreografij, od avtorskih plesov in krajših del, ustvarjalnih prispevkov v projektih Edwarda Cluga, sodelovanj v gledaliških predstavah z oblikovanjem giba, do velikih baletov, kot so Nevarna razmerja in Ana Karenina v tandemu s koreografom Leom Mujićem, Romeo in Julija ter Carmen. Gostje simpozija so bili njeni sodelavci in sopotniki: koreograf Edward Clug, režiserja Krešimir Dolenčić in Janusz Kica, Boštjan Narat, glasbenik in vodja skupine Katalena, primabalerina, danes direktorica baleta v Splitu Almira Osmanović, plesna kritičarka Daliborka Podboj ter nekdanji plesalec Vojko Vidmar. Pogovor je povezovala plesna dramaturginja in publicistka Andreja Kopač.
... Vojko Vidmar, Boštjan Narat, Edward Clug in Daliborka Podboj. (foto: Staša Mihelčič)
... Vojko Vidmar, Boštjan Narat, Edward Clug in Daliborka Podboj. (foto: Staša Mihelčič)

Žal se Valentina zaradi obvezne prisotnosti na vajah simpozija ni mogla udeležiti, nadvse prijetno pa se je predstavila na video posnetku in povabila na ogled svojih predstav. Celo z ekrana je bilo čutiti njeno energijo, njeno "burstingwithpassion" (plamenečo strast), kot jo je označila moderatorka. Simpozij je potekal v sproščenem, vedrem vzdušju, z zanimivimi prispevki gostov o sodelovanju z Valentino, z opisom lepih skupnih  delovnih izkušenj in anekdotami.
Valentina z očetom Marinom.
Valentina z očetom Marinom.

Izčrpno uvodno besedilo v že natisnjeni programski knjižici z naslovom Valentina Turcu, sijoča koreografska zvezda na slovenskem baletnem prizorišču je na kratko predstavila avtorica Daliborka Podboj. Preletela je zanimive biografske mejnike umetnice - odraščanje ob starših, znanih baletnih umetnikih Maji Srbljenović Turcu in Marinu Turcuju, otroško očaranost z baletom in gledališčem, šolanje v domačem okolju pod očetovim vodstvom in na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru, nato v Lozani v šoli Rudra slavnega koreografa Mauricea Bejarta, sprejem in nastopanje v njegovem ansamblu z obetom velike baletne kariere, ki pa jo prekineta materina smrt in vrnitev v Maribor k očetu; kljub žalosti sledi razcvet ustvarjalnosti v sodelovanju z Edwardom Clugom (predstavi Tango, Lacrimas), z Matjažem Faričem (Pohujšanje), odlična vloga Carabosse v Trnjuljčici koreografa Dinka Bogdanića …Tedaj pa se zgodi nesreča: huda poškodba, operacija, komaj rešeno življenje in resna opozorila zdravnikov, da  pomeni nadaljevanje poklica plesalke odslej veliko tveganje. Po letu 2002 vendarle ni povsem odnehala, še je plesala, a vendar vse manj in manj. Odpirale pa so se nove možnosti: sodelovanje z režiserji in oblikovanje giba v gledaliških ter opernih predstavah, sprejem izziva in kreacija večmedijskega projekta La Callas, po krajšem premoru koreografija Bolero na glasbo Mauricea Ravela in končno uspešen spopad z velikimi baleti, ki jim sledijo mnoge ponovitve in povabila za gostovanja v tujini.
Bila je del Bejatrove ekipe.
Bila je del Bejatrove ekipe.

S Clugom sta po letih vrstnika: srečala sta se kot najstnika in se ustvarjalno združila, polna mladostne energije. Tako Clug kot ostali so poudarjali njeno neverjetno predanost plesu, ki jo prenaša na plesalce in sodelavce; glede tega mu je Valentina vedno pomenila prav poseben navdih. On je sprva hotel postati drugi Barišnikov, ona pa je sanjala o karieri pri Bejartu. Zgodilo pa se je, da sta oba postala uspešna koreografa. Umetniško sta se sicer čez čas razšla, ker sta razvijala vsak svoje ideje, ostala pa sta prijatelja. Ko se je Clug prepričal, da je umetniško dozorevala, jo je podprl pri ambicijah in tako je lahko z mariborskim baletom postavila svoj celovečerni balet Romeo in Julija. Na vprašanje moderatorke, kako sta sodelovala kot soavtorja, zlasti v uspešnici Tango, je Clug odgovoril: "To je bil nek neverjeten mladostni entuziazem, ki se mu še danes čudim. Takrat sem bil sicer povsem na tleh, nesrečno zaljubljen - pa ne v Valentino, ples pa se je rojeval iz naju obeh povsem intuitivno. Medtem sem jo kar naprej spraševal o njenih izkušnjah pri Bejartu. Povedala je, da je plesalcem sicer svetoval, naj bodo odprti za informacije in jih uporabljajo, vendar naj vselej in predvsem črpajo iz sebe. Za posredovanje tega napotka sem ji še danes hvaležen."
Valentina in Edward Clug v Tangu.
Valentina in Edward Clug v Tangu.

Režiser Janusz Kica je poudaril, da Valentina razmišlja na izrazito dramski način: gre ji za zgodbo in situacije. K njegovim predstavam je prispevala odrski gib in ga pri tem očarala z domišljijo, vnašanjem lepote in prefinjene erotike.
Gostje so bili pozvani tudi k odstiranju novih plasti Valentininega plesnega jezika in koreografskega izraza, na kar je usmerila svoje izzivalno vprašanje tudi moderatorka, namreč - v čem naj bi bila njena posebnost, njen koreografski unikum. Čeprav naj bi bil simpozij že po definiciji tudi strokovne narave, se ob obilici prijaznih anekdot, pohval in izrazov občudovanja, analize njenega plesnega jezika nihče od udeležencev ni neposredno lotil. Takšni osvetlitvi se je še najbolj približal Clug v programski knjižici: "Po dragocenih, dolgoletnih izkušnjah v sodelovanju z vplivnimi gledališkimi režiserji v dramskih predstavah, lahko trdim, da  je Valentina izumila svojo baletno-gledališko govorico. Njen svet, ki izhaja iz čiste baletne tradicije, se preliva v nove plesne razsežnosti, ki neposredno komunicirajo z gledalcem in ga čustveno napajajo, plesalca pa postavijo v dognano estetiko, ki vodi do ekstatične izpovedi (…). Tako nemirna duša, kot je njena, nikoli ne počiva in si tega niti ne želi. Ona se daje, žrtvuje- po potrebnem in tudi ne-predvsem pa živi za gledališče. Želim ji, da bi bila srečna, da bi našla svoj mir, čeprav brez teh impulzov ne bi bila ona in brez njih ne bi mogla živeti."
Rada koreografira za svoje, mariborske plesalce.
Rada koreografira za svoje, mariborske plesalce.

Ples, ki ga razvija Valentina, sicer označujejo kot "neoklasicizem" s primesmi sodobnih tehničnih prvin. Maurice Bejart v svoji avtobiografiji Trenutek v življenju drugega na nekem mestu zapiše: "Nisem revolucionar, kot se misli - samo prenavljam (…). Koraki (tehnika) v Pomladnem obredju se zdijo presenetljivi in bližji plesu, ki mu pravijo svobodni ali sodobni ples, a so to vendarle akademske prvine, ki pa jih transformiram ali deformiram. So pa na začetku vselej izražene z jasno, čisto akademsko pozicijo. Šele nato premaknem določen del telesa, da dosežem, kar bi rad." Gre torej za suvereno ukvarjanje z gibalnim materialom, za raziskovanje giba ter gibalno inventivnost: "Predvsem je treba odkriti (učno) metodo, izumiti ples, ki ljudi osvobaja …" Tako Bejart, Valentinin veliki učitelj.
Ana Karenina za HNK.
Ana Karenina za HNK.

Takšno poglobljeno ukvarjanje z gibom pri Valentini zaenkrat še nekoliko pogrešamo. Trenutno ustvarja odlično narejene, čustvene baletne predstave v okviru določenega žanra, ki odmevajo v najširšem krogu ljubiteljev baleta. Priporočamo ogled obeh napovedanih predstav, ki bodo občinstvo zagotovo navdušile.
Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Na špici
Paraplesalci na mednarodnem tekmovanju na Poljskem uspešni!
Minuli vikend je na Poljskem potekalo mednarodno tekmovanje v plesih na vozičku. Trije pari ...
Preberi članek
Preberi članek
Oktober 2019
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Jorge Bucay. Nihče ne more narediti zate, kar lahko sam narediš zase
Svetovno znani argentinski psihoterapevt in pisatelj po sedmih letih spet v Ljubljani; in navdušil z zgodbami, ki so ga naučile živeti
Zajtrk v postelji z ovsenimi palačinkami
Brez napora v nov dan z mojim receptom
Preberi članek
Preberi članek