Ljubljana, 22.07.2014 | Daliborka Podboj

Kaj sploh je gibalni performans?

KUD Samosvoj in njegovo plesanje v predstavi Danes je jutrišnji včeraj

Trio ustvarjalcev Bara Kolenc, Teja Reba in gostujoči Loup Abramovici je predstavil svoj novi gledališko-gibalni performans: Danes je jutrišnji včeraj, skicirko stanj ljubezenskih metamorfoz v (k)raju izgubljenega včeraj, in ga opremil ter napovedal z več naslovi. Premiera je se je zgodila na odru Stare Elektrarne 21. junija, stekli pa sta še dve ponovitvi, in sicer 22. in 23. junija (ogled 22. junija ). Na barvno razpolovljenem gledališkem listu se promovirata dva naslova: na beli polovici Metarmorfoze 2 st.: Izgubljeni (k)raj, po konceptu Bare Kolenc in s podporo Ministrstva za kulturo RS ter v produkciji KUD Samosvoj; na temni polovici pa drugi projekt: Ljubezen je odgovor, kaj je vprašanje? po konceptu Teje Rebe s podporo Ministrstva za kulturo RS, MOL ter v produkciji Exodos Ljubljana. Obakrat pa na obeh polovicah izpisana imena istih ustvarjalcev: koreografija in režija: Loup Abramovici, Bara Kolenc, Teja Reba; zvočna podoba: Mitja Cerkvenik; prostorska in svetlobna podoba: Urška Vohar; kostumografija: Urška Recer, performarja: Teja Reba, Loup Abramovici. Ni kaj domiselna solucija ob možnem finančnem iztržku kulturne  podpore, a vendar pohvalna ustvarjalna rešitev združevanja skupnih sil in idej, ko se uskladijo in združijo pogledi ter znanja določene generacije plesnih ustvarjalcev.

...
...


Združljiv naslov obeh projektnih napovedi Danes je jutrišnji včeraj je naslov, povzet po spletni napovedi Stare Elektrarne in Zavoda Exodos, ki  vsebinsko opredeli tok predstave. Predstava se začne v imaginaciji raja, ob žvrgolenju ptic, v skicirki lepote napol golih teles, nje in njega (Eva in Adam brez kače), ko dotiki prvih občutkov bogaboječe zavibrirajo v slikarski idili narave, v človeški tenkočutni lepoti in nedolžnosti. Par se prebudi iz svoje statične forme in utopične idile ter odide, za seboj pa pusti prazen prostor, ki - čeprav prazen - je še vedno izpolnjen z vizijo vlečke prve ljubezni v zelenilu narave. Novi vhod odpira novo skicirko stanj dveh usklajenih vibracij gorečih v plamenu strasti. Nova scenska postavitev slikovito zariše naval strasti, ko tempo slačenja in oblačenja posameznih kosov oblačil zavibrira v vročici potu, ki se na nekem vrhuncu ponavljajočih se vzgibov silovitega ritma prelevi v bolečino telesnih zalogajev, v stilu znane ljubkovalne agresije: "Tako te imam rad(-a), da bi te kar pojedel(-a)"; ki kar realno puščajo boleče zaznave. Tako se tik pred gledalci odvija sugestivna poslikava mesenega poželenja in vrhunec dramatičnega toka dogajanja. Sledi nova in telesno bolj umirjena stranica medsebojnega bivanja, ki pa krepi moč besed, izpostavi vpitje, obtoževanje in razhajanje … Nov prostor dogajanja je enostavno in domiselno začrtan prostorski kot, omejen z belim trakom, je domneven kvadrat sobnega domovanja.

...
...


Tu se zgodi tudi čas resnega razhajanja, ko ona zapusti prostor skupaj z mizo, na kateri leži, in je nekako zamegljeno nakazana misel o smrti.  Nato sledi krog spominov ali umišljenih trenutkov jutrišnjega včeraj v idili skladnih plesnih korakov, in seveda v duetu; ko napetosti in borbe ni več, ostane le še zaključna uravnilovka. Scenska postavitev je minimalistična, in kar jasno začrtana vezna nit predstave. V pomoč sta tudi dobro eksponirani svetlobna podoba in glasbena kulisa, pripomočki, ki dobrodošlo potencirajo dramsko dogajanje. Težko je opredeljiva oblika performansa, s katero skuša trojka dramatično operirati. Je občasno neverbalna, a vendar istočasno dovolj gibalno verbalna, ko besede znajo vzleteti in si osvetljeni trenutki sledijo kot kakšna razstavljena instalacija živih skic, na koncu pa še s plesom zasoljeno skladje nekakšnega  življenjskega zatišja. Performans Danes je jutrišnji včeraj je novodobna odrska zvrst, preprosto sestavljena nanizanka zaporedja razgibanih scenskih oblik, ki puščajo sledi.

... (Foto: Nada Žgank)
... (Foto: Nada Žgank)

 
Na gledališkem listu je vidno poudarjeno, da so prizori in besedilo v angleškem jeziku avtorsko delo skupine. Preprost vsakdanji tekst oziroma  govor, ki na sceni prav dobro izzveni v govorici njega, Loupa, vendar pa Teji ob njeni nejasni fonetiki žal kar zmanjša nivo profesionalnosti, škoda že zavoljo njene dobre odrske prezence, ki jo krasita svojstveni mir in notranji žar. Menim, da bi lahko bila veliko boljša solucija, tudi možna zanimiva iztočnica, dati ravno poudarek jezikovni različici, kar bi še dodatno potenciralo raznolikost dveh oseb, in bi se ona lahko zagotovo tudi veliko bolje in pristnejše izražala v domačem  jeziku, na sceni pa še bolj jasno izstopal faktor odtujenosti dveh osebkov neprežvečenih jezikovnih pregrad - pregrad medsebojnega (ne)razumevanja.

Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Na špici
Jasna Knez. Mi smo plesali že v sedemdesetih ples brez forme
"Današnji mladi se navdušujejo nad plesom brez forme, nad plesom petih ritmov, nad plesno biodanzo, kontakt improvizacijo ... - ...
Preberi članek
Preberi članek
Portugalska vročica. Na tekmi za Dance World Cup.
Slovenska plesna ekspedicija na Portugalskem
Preberi članek
Preberi članek
Julij 2014
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Zdaj je čas za poletno kolekcijo Jessica In Bloom
Uredite si nohte po sistemu naravne nege Jessica z novo kolekcijo lakov
Presne čokoladne lučke
Naredite si zdrav in hranljiv sladoled
Preberi članek
Preberi članek