Ljubljana, 30.05.2014 | Daliborka Podboj

Prinašalci ljudskega izročila

Ob 66. obletnici AFS France Marolt
Akademska folklorna skupina France Marolt je svoj 66. Letni koncert posvetila ljudskemu izročilu darovanja, dajanju in sprejemanju, prinašanju darov in ga poimenovala Prinašalci, premierno pa uprizorila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 17. maja 2014.
...
...

Obredni obhodi, koledovanja in koledniki so prinašalci darov in dobrih želja, ki s pesmijo, plesi in željami obdarijo svoje gostitelje, lahko se tudi rogajo, če niso bili obdarjeni. Obred darovanja je del narodnega izročila, ki svoje korenine vleče še iz rimskih časov. Rimljani so prvi dan v mesecu imenovali calandae. Najbolj slavljen je bil prvi dan ob začetku novega leta. In tako tudi šege ter običaji koledovanja največkrat potekajo po naših vaseh v zimskem času, ko se konča staro leto in se začne novo, od božičnih dni do svetih treh kraljev, od 24. decembra pa do 6.januarja. Čas obhodov in darovanj se konča v prijateljskem vzdušju, ko se darovi skupaj zalijejo in pojedo ter se z dobro voljo in prijateljskim druženjem vstopa v novo leto. (Žal je takega skupinskega prijateljevanja in vzdušja povezave vse manj danes za zidovi mestnih naselji.) Kolednice se pojejo tudi v času kresnic, ob mladem letu, ob željah za dobro letino, zdravje in veselje.
...
...

V novi predstavi AFS France Marolt Prinašalci pod umetniškim vodstvom in v postavitvi Tomaža Simetingerja se povežejo narodni obredi, koledovanja v scensko celoto, ki se deli na prvi del, prežet s rekonstrukcijo srednjeveških melodij ohranjenih v oblikah ljudske pesmi skupaj s plesi, in na drugi del novejših stiliziranih podob slovenskega koledništva. Oba dela pa povezuje mlad par, fant in dekle naših dni, ki vstopi v sceno razobešenih lestencev in simbolično po vzoru svetopisemskega izročila o nastanku sveta prinese luč za celotno predstavo. Za sceno kozmičnih povezav je izbrana starodavna pesem Riba Faronika, ki poje o nastanku sveta in s katero se uprizoritev tudi začne v spremstvu tamburic in kitaristov s pozdravi ter znanimi pesmimi ter skupinskimi plesi v vrstah in krogih Bele krajine: Tri ptičice, Lepa Anka, Hruške jabuke ... V Beli krajini so na kresni večer kolednice prepevale, naokrog pa v skupini tekala zamaskirana dekleta-Kresnice, po njih je predstavitev dobila naslov.
...
...

Bog daj telko nosi naslov scena redkejših oblik ženskega koledništva, ki se je bolj poredko dogajalo na naših tleh, v odrski postavitvi pa so se prepletale recitacije beneških kolednic ob 1. novembru z vzhodnoštajerskim odgovarjanjem polažarja ob sv. Barbari, na koncu še oživel ženski lik Lucije. Na Lucijino so dekleta hodila po hišah, obdarovala ter strašila otroke s prekrivanjem obrazov z belo prosojno tančico, ki je tudi na odru plapolala in dajala zastrašujoč pogled v igri korakov in poskokov. Ne le tančice, ki so zastirale obraze takratnih deklet, ampak tudi rute, ki so povsem do temena prekrivale ženska lasišča, so me spomnile na današnja pokrivala muslimanskih vernic. Menim pa, da so v tistih zgodovinskih časih pokrivala ženskega lasišča bila predvsem praktičnega pomena, varovala so pred soncem, prahom in umazanijo, ker pač ni bilo takih možnosti umivanja, kot jih imamo danes; saj moda in običaji tudi v naši dobi vplivajo na izbiro in krojijo navade.
...
...

Za ženskimi Lucijami je pritekla fantovska šapalica, prvič predstavljeno plesno izročilo Kanalske doline, ki izvira iz predkrščanskega kulta rasti in zelenja, ko so fantje 28. decembra hodili po hišah in z udarjanjem z vejami simbolično prenašali moč rastline na človeka. S posebnim veseljem in z nekaj udarci obdarili tudi svoje izbranke, nato s pridobljenimi darili prirejali zabave, šega udarcev po zadnji plati soplesalk pa je nasmejala gledalce. V času kolednikov ob treh kraljih so se tudi pri nas uprizarjali manj znani plesi z meči tako kot po Evropi v času 16. in 17. stoletja. Rekonstrukcijo upočasnjenega petja iz vasi Čače z  nagajivim vpletanjem lika mandlc in bajbic, ki prinašata dobro voljo, ženske pa mažeta s sajami, so naslovili po plesih z meči ob trikraljevsem koledovanju: Kralwane, prepoznanih na skrajnem severozahodu etničnega ozemlja Ziljske doline. Pesmi in plesi so se tekoče povezano vrstili ob spremljavi glasbenikov in kakšnega starodavnega glasbila. Ob tem pa prijetno obujali starodavni duh slovenstva. Kostumi niso bili izpostavljeni v razkošju razkazovanja najimenitnejših oblik, kot smo svoj čas bili vajeni pri folklornih nastopih, ampak tako kot so izročila pristna narodna, so tudi kostumi bili enostavni, primerni obredom in slavju vaščanov (avtorica kostumografije Katarina Šrimpf).
...
...

Kdo ima večjo stavnico? je odrska upodobitev fantovskega koledovanja ob svečnici, ko so zbirali vosek za cerkveno razsvetljavo. Po posameznih skupnostih pa so fantje izdelovali tudi lesne konstrukcije, na katere so naložili sveče in vosek ter primerjali, kdo ima večjo konstrukcijo-stavnico, na sceni pa steče ples s svečami. Žensko koledovanje ob svečnici so poznali v Zgornji Savinjski dolini, ko so ob koncu petja in plesa dekleta šegavo prosila še za pogačico: Dajte pogačico, kar na sceni predstavijo kolednice iz Luč z okolico. 
Zgodba o daru v sodobnejši predstavitvi mladega para izpostavi pomen darovanja, radost, ki tke prijateljstvo med prinašalci dobre volje in želja ob pesmi ter plesu skupaj z gostitelji in jih poveže v skupno zabavo; dobrodošla daritev je tudi podarjeno cvetje izvoljenemu dekletu. S plesom njega in nje, ko veselo poskakujeta eden ob drugemu in okrog drugega v korakih in oblikah, ki delno spominjajo na narodne korake, vendar veliko bolj svobodno in individualno zavejeta svoj ples po prostoru, zaključita predstavo v zahvalo gledalcem in ustvarjalcem. Z velikim hvala se vsaka kolednica tudi vedno znova zaključi, začne pa s pozdravom in prošnjo za dar. V tem smislu se je s plesnim utrinkom Hvala! zaključila tudi 66. predstava AFS France Marolt Prinašalci.
...
...

Najzgodnejšo upodobitev kolednic se lahko najde v Slavi vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvazorja, kjer je predstavljeno fantovsko koledovanje po mestih. Novejšo obliko fantovskega koledovanja je zaslediti na Podjuni, ko so  na večer velikonočne sobote in v noči na veliko noč  fantje zanetili velikonočne kresove. Takrat prižgali bakle in v gosjem redu tekali, se vrteli, trkali z nogami ter od tal visoko odskakovali, visoko v zrak metali tudi palice in bakle. Na velikonočno jutro so tokrat poimenovali ples ritmičnega zvena fantovskih korakov in udarjanja s palicami po odru. Na sceni zabavno steče vzdušje takega fantovskega koledovanja, ko se najprej izza odra zaslišijo ritmični udarci korakov, nato pa na oder priteče skupina moških, ki si sledijo v premočrtni vrsti in v teku tudi zapustijo oder, da bi ponovno privihrali ter zaveli svoj ples, in hitro dalje odvihrali. Jurjevski obhodi, ki so naznanjali pomlad, se tudi umeščajo v znane običaje koledovanja. Jurek pa nosi naslov predstavitve štajerskega Jureka ob spremstvu dveh godcev, ki sta igrala na boben in žveglo. Koledovali so tudi glasbeniki, ki so na Gorenjskem navadno zbirali darove za krajevno cerkev.
... (foto: Žiga Lovšin)
... (foto: Žiga Lovšin)

Glasbene priredbe so postavili: Janez Jocif, Tončka Marolt, Peter Vendramin, France Marolt in Julijan Strajnar. Poleg Tomaža Simetingerja sta za odrsko postavitev zaslužna še Mirko Ramovš in Tjaša Ferenc, ki vodi tudi plesno skupino. Za vodenje orkestrov skrbijo  Peter Vendramin, Matjaž Ponikvar in Janez Jocif, za pevce pa Petra Trobec in Adriana Gaberščik. Primerno sceno v zasnovi razstavljenih lestencev so zaupali dijakom Srednje trgovske šole Ljubljana, smer aranžerski tehnik, avtorsko pa sta izvedla dijaka Urban Haber in Diana Pegan pod mentorstvom prof. Ksenije Sajovic. Ob odlični izvedbi članov Akademske folklorne skupine France Marolt skupaj z gosti koncerta:  Matejem Zemljičem, Akademskim pevskim zborom Tone Tomšič Univerze Ljubljana in glasbeno zasedbo Capella Carniola ter v dobrem svetlobnem oblikovanju Nanje Bertok Dragič in tonske mojstrske zasnove Marka Turela ter Terija Sedeja je predstava Prinašalci ob navdušenju dvignila na noge polno zaseden avditorij.
Akademska folklorna skupina France Marolt je pod vodstvom Tomaža Simetingerja začela novo uprizoritveno pot pristnega oživljanja slovenske narodne dediščine, ki je, kot smo imeli priložnost videti ob njihovi letošnji predstavi  Prinašalci, tudi nenavadno bogata in nedvomno za vsak kraj ter celo za posamično vas barvito specifična. Predstava Prinašalci se gleda kot dobro komponirana celota, ki uglašeno sledi posameznim oblikam narodnega izročila, ki so povezane v običajih in šegah koledovanja.
Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Na špici
Matjaž Farič. Program 14. izdaje festivala Front@ vključuje veliko tveganja!
Program 14. izdaje festivala Front@ vključuje veliko tveganja. Skoraj vsi dogodki so nač ...
Preberi članek
Preberi članek
Avgust 2019
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Obkroženi z idioti
Izšla je nova knjiga švedskega vedenjskega strokovnjaka, predavatelja in pisca Thomasa Eriksona
Tereza's Choice veganska žar linija za vrtne zabave
V poletje s tremi novimi izdelki zdrave prehrane
Preberi članek
Preberi članek