Ljubljana, 25.05.2014 | Neja Kos

Zeleni Jurij. Božanstvo, ki se mu vsi klanjajo

Ob 65. obletnici delovanja Folklorne skupine Tine Rožanc
Plesalci Tineta Rožanca v prekmurskih plesih.
Plesalci Tineta Rožanca v prekmurskih plesih.
Letošnji koncert Folklorne skupine Tine Rožanc, ki sodi med največje in najkakovostnejše slovenske skupine te vrste, se je zgodil 10. maja  v prepolni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Ustvarjalci so skušali slediti sodobnejšim odrskim prijemom, ki vse bolj pronicajo tudi v postavitve drugih folklornih skupin. Strokovni vodje se seveda zavedajo, da je ljudski ples, prepleten s pesmijo, glasbo, obredji in običaji, lahko avtentičen le v svojem naravnem (vaškem) okolju, kar je danes skoraj nemogoče.
Vrstili so se belokrajnski ...
Vrstili so se belokrajnski ...

Ljudsko izročilo, ki ga želimo in moramo ohranjati, se je tako preselilo na odre, kar pa – zlasti če so gledališki, zahteva razmislek o načinih odrske predstavitve. Največkrat so plesi in ostalo gradivo aranžirani in koreografirani ob upoštevanjem danega prostora - torej odra - "škatlice" in zornega kota gledalca, ki iz svoje omejene perspektive v avditoriju sledi posredovani urejenosti. Ples kot del življenja vaške (plemenske) skupnosti brez stroge delitve na gledalce in izvajalce torej ni bil "predstava" v današnjem pomenu. Ljudje so posedali ali stali na poljubnih mestih v krogu ali ob strani, se premikali, sodelovali, se spet vračali iz središča dogajanja na poljubne točke v prostoru in tako menjali zorne kote, ki so bili vsak po svoje zanimivi.
... koroški ...
... koroški ...

Gledališče ta demokratični prostorski princip podre, ko zapre gledalca v avditorij, ples pa v "škatlico". Koreograf, ki se tej situaciji prilagaja, se zaveda, da bodo tudi najboljše rešitve vedno le kompromis med avtentičnostjo in zahtevami odra.
Nastopi folklornih skupin so običajno le prikaz regionalnih plesov in običajev v obliki niza posameznih "točk", bolj ali manj posrečeno sestavljenih v celoto, v najboljših primerih s poskusi uvajanja neke dramaturške logike. Odtod pa ni več daleč do ambicije, da bi plesni, pevski in glasbeni material, vpet v kontekst izročila oblikovali kot "pravo predstavo", ki temelji na scenariju - na zgodbi torej. Izziv je zanimiv, vendar izjemno zahteven in tvegan, saj morajo ustvarjalci loviti ravnotežje na ozki brvi: kako v gledališki podobi ohraniti temeljne značilnosti tega specifičnega materiala, ne da bi se mu izneverili ali celo zdrsnili v kič ...
... in ljubljanski plesi ...
... in ljubljanski plesi ...

Folklorna skupina Tine Rožanc je predstavo Zeleni Jurij poimenovala "Spevoples - muzikal v dveh dejanjih". Izraz "spevoples" se zdi kar posrečen, vprašanje pa je, če ga lahko uporabljamo kot sopomenko za "musical", ki ga je fonetično zapisanega (in grdo zvenečega) kot muzikal slovenščina že privzela. Označuje gledališko obliko, ki združuje ples, glasbo, pete pesmi z besedilom, govorne vložke - torej igro, vse te prvine pa poveže v zgodbo - scenarij. No, če ne drugega, vsebuje ta nekoliko starinsko zveneči "spevoples" vsaj ples, beseda muzikal pa ne! Mimogrede: kljub kar nekaj poskusom nam Slovencem še ni uspelo ustvariti pravega muzikala. Vedno nekaj manjka, ker ansambla, izvajalcev, ki bi vsi po vrsti znali enako dobro plesati, peti in igrati, nimamo. Predstava Zeleni Jurij sloni na ohlapnem približku scenarija, s čimer so se ustvarjalci skušali ogniti običajnemu nizanju točk - plesov, glasbe in običajev, ki zajema gradivo od Prekmurja, Gorenjske, Primorske, preko vmesnega skoka na meščansko plesišče iz dvajsetih let prejšnjega stoletja pa do Bele krajine.
...
...

Rdeča nit zgodbe naj bi bil mladi par, Mara in Jurij, ki se srečata, si dvorita, se združita in se spet ločita, ko mora Jurij v vojsko, odkoder se več ne vrne, a se v sklepnem prizoru reinkarnira kot spomladanski Zeleni Jurij, simbol naravnega krogotoka minevanja in rojevanja. Zanimiva zamisel se v gledališkem pogledu žal ni posrečila, saj sta protagonista Mara in Jurij učinkovala le kot figuri in ne kot izdelana karakterja, kar bi bilo nujno za dramaturško trdnost celote. Med njima ni bilo prepričljivega odnosa in dinamike ter prav nobene kemije. Škoda, kajti Karin Možina in Gregor Volk sta odlična pevca, ki bi ob pravem režijskem vodstvu morda tudi igralsko utegnila pokazati kaj več. Posamično, v duetu in s skupino sta pela znane ljudske pesmi, prilagojene situacijam (Marko skače, Bod'moja, Kaj bi jaz tebi dal, Zrelo je žito, Čez dolgih sedem let, En šuštar me je baral, Ptički, jaz prašam vas ...). Način njunega petja se sicer odmika od stroge ljudske manire, a je decentno, nemoteče posodobljen in ne deluje kot tujek. Zanimiva, lepa povezava petja in plesa je bil denimo Marko skače, ko so plesalci plesali in peli v starinskem kanonu, Jurij pa je pel "čeznje".
Zeleni Jurij in Mara ter ...
Zeleni Jurij in Mara ter ...

Sledili smo znanim tipom plesov: čardaš, šotiš, sibenšrit, polka, kolo ... Na mestnem plesišču so se plesalci zavrteli v ritmih fokstrota, valčka in tanga. Prizor je bil sproščen in prepričljiv, saj plesi niso zašli v ekshibicijo, ampak so se držali osnovnih korakov in figur - tako pač kot se je plesalo na običajnih plesnih zabavah nižjega meščanstva. Tudi kostumi v slogu dvajsetih let so bili preprosti - nobenih visokih damskih toalet in gospodje v običajnih temnih, nekateri pa tudi v manj konvencionalnih sivih in rjavih oblekah. Prikaz je bil smiseln, saj vemo, da stroge meje med plesom ljudstva in fevdalne, plemiške, aristokratske gospode ter pozneje meščanstva ni bilo, saj je šlo ves čas za vplivanje v obeh smereh. Plesne postavitve celotne predstave so prispevali Katja Kavkler, Klemen Dovč in dr. Bruno Ravnikar. Škoda, da je v gledališkem listu manjkala razlaga o imenih in značilnostih posameznih plesov ter ostalega materiala, saj ni samo po sebi umevno, da jih občinstvo zmore prav vse na pogled prepoznati oziroma poznati.
... otroci. (Foto: Patricija Belak in Kristina Bucik)
... otroci. (Foto: Patricija Belak in Kristina Bucik)

Prijetna je bila domislica avtorjev, da združijo tri generacije članov. Tako smo videli na odru ljubko skupinico najmlajših bosonogih malčkov v belih srajčkah in večjih otrok, ki so veselo zarajali v krogu, pa osrednjo skupino v solidnih plesnih postavitvah in živahni izvedbi, nazadnje pa še skupino veteranov. Ti bi kljub letom lahko pokazali kaj več - zdelo se je namreč, da niso bili dovolj pripravljeni.
Navdušil je plesni prizor mlatenja žita (Koroška) z domiselno uporabo orodja - cepcev, ki so postali del igre in so služili zdaj kot enojna in dvojna kolebnica za preskakovanje, zdaj kot palice za "boj" in kot opore v krogu, na katere so se obešali posamezni plesalci, na koncu pa kot obok - "most", pod katerim je tekla vsa skupina. Ali je šlo za nek določen ples, je vprašanje, povsem verjetno pa je, da so se mlatiči po končanem delu v plesnem slavju takole poigravali s svojim orodjem.   
Kostumi so bili lepi, v pastelnih barvah, primerno prenovljeni, ne da bi se odmikali od stilnih značilnosti vsakdanjega podeželskega oblačenja iz začetka 20. stoletja. Pripravili so jih Milka Marin, Ana Sojer, Klemen Koritnik, Alenka Fortuna, Jože  Levka in Alenka Pakiž.
V sklepnem prizoru jurjevanja (Bela krajina) je ob sicer lepem prepletu znanih belokranjskih plesnih motivov manjkal poudarek na obrednosti, ki bi dala pečat velikemu finalu. Jurij je med potekom predstave pridobival na kostumu vse več drobnih aplikacij - zelenih listov, po obrazu in rokah pa vedno več zelene barve, ni pa se prelevil v impozantno, z živim zelenjem ovešeno mitično bitje, ampak je sredi plesnega direndaja stal togo in negibno, namesto da bi postal središče dogajanja.
Da bi se zamišljena gledališka postavitev lahko celovito udejanjila, bi bili potrebni bolj ozaveščena umetniška vizija ob sodelovanju z dramaturgom, predvsem pa odločnejši režijski prijemi. Kot režiser se je podpisal Klemen Dovč, ki pa se je neprimerno bolje izkazal kot oblikovalec zvočne podobe. Ta je bila nedvomno velik presežek predstave. Na odru so bili ves čas prisotni tudi glasbeniki in pevci: skupina tamburašev, godalci, alpski godčevski sestav (harmonika, klarinet) in mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, ki je prevzel vlogo veznega člena in komentatorja dogajanja. Tekoče sestavljen, dramaturško premišljen preplet raznovrstnih glasbenih spremljav, samostojnih mediger, petja plesalcev ter solistov in zbora je vseboval prav tisto artikulirano dinamično linijo, ki je tako manjkala gledališkemu delu. Finale je bil po glasbeni plati res vrhunec predstave, že skoraj prava kantata, ki se je razvijala od skoraj srhljivo mogočnih trobelj, znanilk pomladi in Jurjevega prihoda, preko ljudskega petja, vpletenega med zvoke orkestra, do zbora z variacijami na temo Došel je došel Zeleni Jurij. Ta se je šele skozi glasbeno govorico uspel  transformirati v tisto pravo "božanstvo, ki se mu vsi klanjajo".
Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
  • Jenay
  •   |   5.7.2016  |  
  • 9:27
  • Gee whiz, and I thhgout this would be hard to find out.
  • Viki
  •   |   5.7.2016  |  
  • 2:15
  • I told my grtamdonher how you helped. She said, "bake them a cake!" http://ytuojivzjde.com [url=http://cralvgxii.com]cralvgxii[/url] [link=http://aoyjsg.com]aoyjsg[/link]
  • Azia
  •   |   4.7.2016  |  
  • 1:39
  • No more s***. All posts of this qutilay from now on
  • Maud
  •   |   3.7.2016  |  
  • 22:54
  • Time to face the music armed with this great inftamroion.
  • Na špici
    Matjaž Farič. Program 14. izdaje festivala Front@ vključuje veliko tveganja!
    Program 14. izdaje festivala Front@ vključuje veliko tveganja. Skoraj vsi dogodki so nač ...
    Preberi članek
    Preberi članek
    Avgust 2019
    1
    2
    3
    4
    5
    6
    7
    8
    9
    10
    11
    12
    13
    14
    15
    16
    17
    18
    19
    20
    21
    22
    23
    24
    25
    26
    27
    28
    29
    30
    31
    Preberi članek
    Preberi članek
    Preberi članek
    Preberi članek
    Obkroženi z idioti
    Izšla je nova knjiga švedskega vedenjskega strokovnjaka, predavatelja in pisca Thomasa Eriksona
    Tereza's Choice veganska žar linija za vrtne zabave
    V poletje s tremi novimi izdelki zdrave prehrane
    Preberi članek
    Preberi članek