Ljubljana, 18.07.2013 | Daliborka Podboj

Anton Bogov&Catarina de Meneses nepremagljiva plesna romantika

Balet Valentine Turcu Romeo in Julija z mariborskimi plesalci povsem očaral polne Križanke
Prvega julijskega dne sta Romeo in Julija po avtorskem konceptu in v koreografiji Valentine Turcu osvojila tudi poletne obiskovalce romantičnega gledališča Križank, tako kot se je zgodilo tudi na premieri 9. novembra 2012 na Velikem odru SNG opere in baleta Maribor.
...
...

Križanke, kot pravijo, oddajajo energijo, ki se je kopičila že od daljnega leta 1263, ko se prvič omenja samostan na tem prostoru, in je že skoraj sesut bil prenovljen leta 1955 z duhovno in umetniško globino arhitekta Jožeta Plečnika v duhu renesanse in baroka, ki je blizu obdobju velikega angleškega dramatika, pisca te svetovne tragedije Williama Shakespeara ( 1564-1616). Tragične ljubezenske vsebine v pisni obliki spremljajo krščanski svet že iz biblijskih pisank-stranic. Mladostna ljubezenska romantika je bila vedno umetniško idealizirana, verjetno kot hrepenenje, ki redko obrodi bogate življenjske sadove ali se težko ukorenini v vrtu življenja, največkrat ker jo predčasno pokosi ravno življenje Tako kot nekoč je tudi danes ljubezen velikokrat tržna substanca dialektičnih veljakov. Takrat ko je pristna in neobvladljiva, jo skušajo posesati lačni lepot in občutkov, pa čeprav tudi najbližji. O ljubezenski lepoti in tragiki življenja mladega para dveh sovražnih vladajočih veronskih družin tam okoli leta 1200, dve stoletji pred uradnim vstopom renesanse na francoska tla, se je razpisal Shakespeare v svoji tragediji. Romantične vsebine so privlačile ustvarjalce romantične baletne klasike, in tako je zasnovan tudi balet na glasbo Sergeja Prokofjeva (1891-1953) Romeo in Julija. Koreografinja Valentina Turcu se je posvetila Shakespearovi zgodbi ter zasnovala svojo baletno verzijo, ki ta balet približa modernim časom.
...
...

Predstavo je spremljal Orkester slovenske filharmonije, dirigiral pa Mladen Tarbuk. Mogoče je prav lirični prizvok orkestra predstavi dal mehkejši pridih prastare Verone; kot da se ne bi gledala ista uprizoritev, ki je bila premierno uprizorjena v Mariboru. Tam je bila predstava nabita z energijo, kot bi na nastopajoče dozdevno pritiskal čas negotovosti, in mogoče se je tudi zato bolečina prevečkrat pretirano (patetično) izlivala - starševska  Capuletovih, ali bolestna napadalnost, ki je merila že na norost Tybalta ... Lahko bi se reklo, da je bil tistega novembra v ospredju tempo našega časa, da pa je v Križankah prevladovalo toplo ozračje italijanskega podnebja in je v sozvočju z glasbo pristnejše zaživela tudi baletna izvedba.
Ples dvornih mask in atraktivno sabljanje se je tekoče prelivalo iz scene v sceno brez večjega repetiranja podobnih sosledij, tudi roke so se elegantno prelivale in preprijemale, pa čeprav v specifiki Valentinine koreografije, no, rahel pridih novega je vedno dobrodošel. Predstava je tekla brez nepotrebnih napetosti, sproščeno in izvedbeno poglobljeno, z eno besedo ansambel se je že vnesel v koreografski neoklasicizem Valentine Turcu, ki se je prav lepo skladal z glasbenim neoklasicizmom Prokofjeva.   
...
...

Mercutio/Matjaž Marin je še vedno bil enako neulovljiv s svojim fantovskimi burkami, in plesni trio prijateljev Mercutia, Romea in Benvolia/Yuya Omaki enako odličen. Uzrli pa smo prenovljenega, novo podobo Tybalta/Denes Darab, ki je prav dobro predstavil in zaplesal pretepaškega moškega, negativno podob  mačota, tu ni šlo več za norost, ampak realni karakter pretepača, ko se strasti vzburijo v merjenju moči in potreb nadvlade. Tudi Paris/Jan Sitze Luske je na novo zaživel v vlogi hladne dominantne osebnosti, ki ve, kaj hoče, in to tudi zahteva, pa kaj ko ni zaželen. Na videz enostavna vloga, pa vendar izrazno ne ravno lahka, ki poleg plesne izvedbe zahteva karakterno zasnovo, ki se zrcali v gibih, gestah in mimiki. Kolombina v izvedbi Asami Nakashima je izzvenela prijetno, povrh še igrivo razveseljevala ter bila dobra sopotnica veseljaškega tria harlekinov/Gaj Žmavec, Gabriel Marin, Demetrius King, in si tako kot vsi solisti prislužila aplavz na odprti sceni. Odlična v orisu zahtevne vloge staršev Tanja Baronik in Sergiu Mogu/Lady in Lord Capulet, ki v teku štirih dni izgubita najprej sina, potem še mladoletno hčer, in bila v tolikšni meri pristno pretresljiva, da sta povsem prepričala. Plesni vrhunec tega večera pa sta uprizorila Julija/Catarina de Meneses in Romeo/Anton Bogov s svojimi solističnimi plesi in dueti, bila sta nepremagljiva v izlivih plesne romantike, ljubezenskega trepeta mladostne  lepote in umetniške izvedbe. Koreografija Romeo in Julija Valentine Turcu je prostorsko razgibana, izpolnjena z dobro komponiranimi baletnimi sosledji, tudi dobrih izvedb, ki jim je koreografinja znala vtisniti tudi svoj avtorski pečat. Vredno pa bi bilo premisliti kako skrajšati trenutke skrivanja in čakanja, še posebej na manjšem odru in v pričakovanju pravega glasbenega impulza, da ne bi ti postali pretirano dolgovezni. Asistent koreografije je bil Leo Mujić, kolega Valentine Turcu še iz časov, ko sta delovala pod okriljem Mauricea Béjarta in njegove šole Rudra. Viktorijanska scena premičnih stebrov scenografa Marka Japlja z Botticellijevo video poslikavo v ozadju se je kar lepo umestila v okolje Križank, kostumi Lea Kulaša pa ostali gledališko enako bogati in barviti.
Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Na špici
Članice 2 z bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v hip-hopu
V sredo, 16. 10. 2019, je v nemškem Bremerhavnu potekalo svetovno prvenstvo v hip ...
Preberi članek
Preberi članek
Oktober 2019
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Magnetista. Prevzemite nadzor nad igro privlačnosti!
Oriflame je k svoji paleti dišav dodal še eno parfumsko vodo, ki dokazano privlači
Zajtrk v postelji z ovsenimi palačinkami
Brez napora v nov dan z mojim receptom
Preberi članek
Preberi članek