Preberi članek

November 2017

Preberi članek
07
19h30
|
Tristan in Izolda
Predstava Tristan in Izolda Sabura Teshigaware in Rihoko Sato je zasnovana na posameznih delih Wagnerjevega epohalnega dela, zaokroženih v izvirno glasbeno in plesno celoto. Temelj glasbene strukture je repeticija, izhaja pa iz prepričanja o usodnosti, neskončni prepletenosti in tragičnosti neizpolnjene (popolne) ljubezni. Tako kot v drugih njegovih projektih gre tudi tokrat za poetično popotovanje, preplet različnih izraznih sredstev, za navidezno odsotnost zgodbe, za prednost čutnega pred razumnim. Saburo Teshigawara (1953) je umetniško pot začel leta 1981, po opravljenem študiju upodabljajočih umetnosti in klasičnega baleta. Leta 1985 je skupaj s Kei Miyata ustanovil skupino Karas, ki še danes deluje na ustvarjalnih področjih od plesa, filma, razstav, opere in umetniških instalacij do video umetnosti. Teshigawarovo delo sodi v isto kreativno polje kot ustvarjanje Kazua Ohna, skupine Sankai Juku in Kei Takei, ki vsi težijo k prevladi simbola nad zgodbo, k prepletu naravnih elementov in visokotehnoloških odrskih rešitev.
Gallusova dvorana Cankarjevega doma
Preberi članek
22h30
|
Parada plesa. Anže Zalar & Mojca Maurič
V Paradi plesa, edini oddaji o plesu na slovenskih televizijah vam predstavljamo plesalko, pedagoginjo in koreografinjo iz Tolmina Mojco Maurič. Njen plesni studio Artfit se v glavnem ukvarja s plesnimi predstavami in plesom kot rekreacijo, razmišljajo pa tudi o tekmovanjih. Anže Zalar pa prisega na hip hop in poučuje ter koreografira v PŠ Urška Kranj. Brez dlake na jeziku je tudi povedal vse kar ga moti pri sojenju hip hopa in Plesni zvezi na sploh. Parada plesa, ker je dan s plesom odličen dan!
TV3
09
19h30
|
Orfična himna
Leta 1947 je Igor Stravinski (1882–1971) uglasbil znamenito temo o Orfeju, ki je v vsebinskem smislu tudi izhodišče nove baletne koreografije in se po izvedbi Gluckovih in Offenbachovih del ter po avtorskem projektu Karmine Šilec navezuje na dramaturško linijo naših preteklih sezon. Stravinski se je v svojih neoklasičnih delih pogosto navduševal nad glasbenimi slogi preteklih stoletij in nad klasično grško mitologijo. Ob študiju Monteverdijeve glasbe pred sedemdesetimi leti se je srečal tudi z zgodbo o Orfeju, ki jo je vpletel v svojo baletno kompozicijo. S tem delom je v svojem prepoznavnem slogu in v tesnem sodelovanju s koreografom Georgeom Balanchinom ustvaril povsem samosvojo in izvirno umetnino. Ob novi koreografiji za ljubljanski baletni ansambel bomo prvič pri nas lahko spoznali tudi delo in umetniški potencial mladega koreografa belgijskega rodu Jeroena Verbruggena (1983), ki je trenutno prisoten na mnogih pomembnih plesnih odrih. Krstna izvedba baleta koreografa Jeroena VerbruggenaI bo 9. 11. 2017.
SNG Opera in balet Ljubljana
10
19h30
|
Silfida
Prva baletna premiera mariborskega baleta bo Silfida Hermana Severina Løvenskiolda v koreografiji Karine Elver. Balet La Sylphide (Silfida) je v svetovni baletni zakladnici eden prvih večjih romantičnih baletov, vsekakor pa eden najstarejših, ki še danes razmeroma pogosto najde svojo pot na baletne odre. Zgodba o nemogoči ljubezni med nadnaravnim bitjem oziroma vilo (silfido) in naivnim škotskim mladeničem Jamesom je pravzaprav tipični otrok svojega časa in natančneje sledi postulatom romantike. Zgodbo je prvi zapisal znani francoski literat Charles Nodier (1780–1844) Trilby, ou Le lutin d’Argail, v kateri silf – bajeslovno bitje – očara mlado kmečko dekle. Libreto za balet je adaptiral in nekoliko preobrnil Adolphe Nourrit, tako da silfida očara mladega fanta ter ga popelje v brezmejni svet sanj.
Veliki oder Slovenskega narodnega gledališča Maribor
11
20h00
|
Hrestač. Balet na ledu
Konstantin Bojanski je leta 1967 ustanovil državni balet na ledu in ga uveljavil s Hrestačem Čajkovskega, kombinacijo umetnostnega drsanja in klasičnega ruskega baleta. Dolgotrajno prilagajanje klasičnih likov, dvigov in skokov za ples na ledu so bili vredni truda, saj je že prva predstava navdušila zahtevno domače občinstvo, vajeno vrhunskega baleta, in rodila se je nova fantastična zvrst v obliki baleta na ledu. Z leti so se njihov repertoar in tehnične zmogljivosti razširile in izboljšale, z njimi pa tudi konstrukcija odra in kostumi. Sedaj zasedba drsalcev razpolaga s približno osemstotimi kostumi in simetrična ledena površina navdušuje gledališča in arene po vsem svetu. Večina drsalcev je v individualnih nastopih ali dvojicah osvojila ruske in mednarodne medalje v umetnostnem drsanju. Pozneje so vadili s koreografom Konstantinom Rasadinom, da bi elemente atletskega umetnostnega drsanja združili s prvinami klasičnega ruskega baleta v zelo kakovostno umetniško in elegantno enoto. Koreograf Konstantin Rasadin je uspešno nastopal kot baletni solist v Marijinem gledališču (nekdanje Gledališče Kirov), med drugim je plesal skupaj z zvezdami, kot so Rudolf Nurejev, Mihail Barišnikov in Natalija Dudinska. premiera 11. novembra, ponovitev 12. novembra.
Gallusova dvorana Cankarjevega doma
12
20h00
|
Sanktpeterburški državni balet na ledu: Hrestač
Gallusova dvorana Cankarjevega doma se bo drugič v zgodovini spremenila v ledeno pravljico, saj bo 11. in 12. novembra letos gostila Sanktpeterburški državni balet na ledu. Ledeni oder bo predstavljal izvrstno podlago za bogato in vrhunsko dodelano scenografijo za uprizoritev baleta Hrestač. Glavni koreograf spektakla je zaslužni ruski umetnik Konstantin A. Rassadin, Sanktpeterburški državni balet pa se bo ob letošnji 150. obletnici in v sklopu evropske turneje ustavil tudi pri nas. Sanktpeterburški državni balet na ledu (nekdanji Leningradski državni balet na ledu), ki ga je pred 150-imi leti ustanovil izjemen koreograf Konstantin Boyarsky, je naslednik tradicije Sanktpeterburške šole klasičnega baleta. Državni balet na ledu uprizarja najbolj znane balete Petra Iljiča Čajkovskega (Trnuljčica, Labodje jezero in Hrestač) in Sergeja Prokofjeva (Pepelka ter Romeo in Julija). Uveljavil se je prav z zgodbo Hrestača, kombinacijo umetnostnega drsanja in klasičnega ruskega baleta. Dolgotrajno prilagajanje klasičnih likov, skokov in dvigov za ples na ledu so bili vredni truda, saj je že prva predstava Hrestača navdušila zahtevno rusko občinsko, vajeno vrhunskega baleta. V sklopu evropske turneje se bo eden najbolj priljubljenih baletov vseh časov v svoji ledeni različici predstavil tudi v Ljubljani ter poskrbel, da bo oder Gallusove dvorane drugič v zgodovini in po več kot petnajstih letih ponovno postal ledena ploskev. Priznani državni balet na ledu je v času svojega delovanja razširil repertoar zasedbe ter izboljšal njene tehnične zmogljivosti, konstrukcijo odra in kostumografijo. Danes baletna zasedba, ki slovi po najkakovostnejši produkciji, razpolaga z okrog osemsto kostumi in s svojimi nastopi navdušuje gledalce po vsem svetu. Slovenijo so prvič obiskali leta 2009, ko so v hali Tivoli ob 300-letnici mesta Sankt Peterburg in v sklopu svetovne turneje odplesali znamenito Labodje jezero. Sanktpeterburški državni balet na ledu danes vodi generalni direktor Mikhail Kaminov, večkratni zmagovalec Leningrada in Rusije v umetnostnem drsanju v dvojicah. Kaminov se je državnemu baletu na ledu pridružil leta 1967, na dan njegove ustanovitve in bil vodilni solist. Po zaključku svoje kariere leta 1988 je postal namestnik direktorja in leta 1994 generalni direktor. Glavni koreograf je Konstantin A. Rassadin, zaslužni ruski umetnik, ki je več kot 23 let nastopal kot baletni solist v operno-baletnem teatru Mariinski. Premierno je uprizoril več kot 24 vodilnih vlog in med drugim plesal s priznanimi plesalci, kot so Natalija Dudinskaja, Rudolf Nurejev in Mihail Barišnikov. Državnemu baletu na ledu se je pridružil leta 1980 in je danes glavni koreograf večine produkcij. Drsalci Sanktpeterburškega baleta so uprizorili več kot 7.000 predstav po vsem svetu, večina njih pa je v individualnih nastopih ali dvojicah osvojila ruska in mednarodna priznanja v umetnostnem drsanju. S pomočjo Rassadina so elemente atletskega umetnostnega drsanja uspešno združili z elementi klasičnega baleta in jih povezali v glamurozno celoto. Baletno pravljico Hrestač v dveh dejanjih si bodo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 11. in 12. novembra letos lahko ogledali vsi ljubitelji baletnih virtuoznosti in umetnostnega drsanja.
Gallusova dvorana Cankarjevega doma
Preberi članek
Preberi članek
Zvezde plešejo. Aljaž Škorjanec ljubljenec občinstva; Nadija Bičkova skoraj odletela iz oddaje!
V četrti oddaji presenečenje, saj sta se Nadija Bičkova in njen zvezdniški plesalec Dawood Ghadami borila za obstanek v oddaji
Opravimo s predsodki. Plesalke ob drogu športnice, ne striptizete! Zdaj tudi uradno.
Ples ob drogu odslej tudi uradna športna disciplina. Nov dosežek je dokončno zabrisal erotični predznak tega športa! Pobudnici ...
Preberi članek
Preberi članek
Koledar
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Umetnost z višjim ciljem. Za bolne malčke. Pediatrična klinika – barvita, slikovita, pravljična
Neprofitna organizacija Nordic Art Initiative je s partnerji, med katerimi je tudi Oriflame, iz puste bolnišnice ustvarila prijazen prostor
Čas je za moj hit. Veganski burgerji vas čakajo na mojih delavnicah!
Jesenske delavnice so pred vrati. V petek v ljubljanski Nami, na Good Food Festivalu v Dubrovniku, v Romansi...
Preberi članek
Preberi članek