Preberi članek

November 2017

Preberi članek
07
19h30
|
Tristan in Izolda
Predstava Tristan in Izolda Sabura Teshigaware in Rihoko Sato je zasnovana na posameznih delih Wagnerjevega epohalnega dela, zaokroženih v izvirno glasbeno in plesno celoto. Temelj glasbene strukture je repeticija, izhaja pa iz prepričanja o usodnosti, neskončni prepletenosti in tragičnosti neizpolnjene (popolne) ljubezni. Tako kot v drugih njegovih projektih gre tudi tokrat za poetično popotovanje, preplet različnih izraznih sredstev, za navidezno odsotnost zgodbe, za prednost čutnega pred razumnim. Saburo Teshigawara (1953) je umetniško pot začel leta 1981, po opravljenem študiju upodabljajočih umetnosti in klasičnega baleta. Leta 1985 je skupaj s Kei Miyata ustanovil skupino Karas, ki še danes deluje na ustvarjalnih področjih od plesa, filma, razstav, opere in umetniških instalacij do video umetnosti. Teshigawarovo delo sodi v isto kreativno polje kot ustvarjanje Kazua Ohna, skupine Sankai Juku in Kei Takei, ki vsi težijo k prevladi simbola nad zgodbo, k prepletu naravnih elementov in visokotehnoloških odrskih rešitev.
Gallusova dvorana Cankarjevega doma
Preberi članek
22h30
|
Parada plesa. Anže Zalar & Mojca Maurič
V Paradi plesa, edini oddaji o plesu na slovenskih televizijah vam predstavljamo plesalko, pedagoginjo in koreografinjo iz Tolmina Mojco Maurič. Njen plesni studio Artfit se v glavnem ukvarja s plesnimi predstavami in plesom kot rekreacijo, razmišljajo pa tudi o tekmovanjih. Anže Zalar pa prisega na hip hop in poučuje ter koreografira v PŠ Urška Kranj. Brez dlake na jeziku je tudi povedal vse kar ga moti pri sojenju hip hopa in Plesni zvezi na sploh. Parada plesa, ker je dan s plesom odličen dan!
TV3
08
16h00
|
Živa 2017; Festival plesne ustvarjalnosti mladih
Med 8. in 10. novembrom bo v Španskih borcih v Ljubljani v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in območne izpostave JSKD Ljubljana ponovno potekal Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa, ki vsako leto prinaša presek aktualne plesne ustvarjalnosti izbranih plesnih skupin in posameznikov/posameznic iz vse Slovenije, festivala pa se udeležijo tudi gostje iz tujine. Ime Živa predstavlja svojevrsten hommage Živi Kraigher, plesni pedagoginji, koreografinji in dolgoletni voditeljici Oddelka za izrazni ples na SGBŠ v Ljubljani. Tridnevno dogajanje bo popestril tudi spremljevalni program, v sklepnem delu festivala v petek, 10. 11., pa bodo podelili tudi priznanja – listino Mete Vidmar bosta letos prejeli Tanja Verglez in Gea Erjavec. V sredo, 8. 11., se bodo v Programu plesnih miniatur 1 – SIMPTOM z začetkom ob 18. uri predstavile naslednje plesne skupine: Vztrajno do ciljev varstvenega delovnega centra Zagorja ob Savi, MN Plesna šola, Plesni studio Impress, srednješolska skupina Plesnega studia N Velenje, skupina Let 1 dramsko-gledališke gimnazije Nova Gorica, društvo za umetnost plesa Harlekin, Kulturno društvo Center plesa in KUD Igen, Ajda Tomazin bo razstavila deset let oblikovanja ŽIVA PLAKATA, plesna skupina Moment pa bo nastopila s plesno predstavo Naši stebri. V četrtek, 9. 11., bodo v Programu plesnih miniatur 2 – PRETOK ob 17.00 plesale skupine oddelka za svobodni ples Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, GŠ Laško – Radeče in umetniške gimnazije SVŠGL, smer sodobni ples, v Programu plesnih miniatur 3 – UTRIP ob 19.00 pa skupine Akademije za ples, smer sodobni ples, Univerze v Ljubljani: AGRFT in AG, Zavoda 0.1 in plesnega studia L A I. Del tega sklopa bosta tudi predstavi Solo for Real Zavoda 0.1 v koreografiji Fabia Libertija in izvedbi Jerneja Bizjaka, ki je prejel 2. nagrado na Solo Dance Contest v sklopu Gdansk Dance Festival 2017 na Poljskem in 1. nagrado na Dancelab 2017 v sklopu Skopje Dance Fest, ter Don't, Kiss Zavoda 0.1 v koreografiji Fabia Libertija in izvedbi Jerneja Bizjaka in Fabia Libertija, duet o ljubezni v njeni najbolj preprosti in prepoznani obliki – Poljubu. Četrtkovo dogajanje bosta zaključili dve plesni predstavi, Zaklenjeno Veronike Valdés in Molitev žametnih src Filipa Štepca iz KD Qulenium.V petkovem Programu plesnih miniatur 4 - ZAVEST bodo ob 17.30 zaplesali Plesna skupina Friksi iz Plesnega studia Intakt, KD Qulenium Kranj, Pionirski dom – center za kulturo mladih, plesna skupina AXIS, KD Plesna izba Maribor, Plesna skupina Migetalkarji, Plesno društvo Imani Brežice, glasbena šola Krško, oddelek za sodobni ples in Kulturno izobraževalno društvo Plesonoga; skupina Plesoluna Iga vas, Ka' Bavidas Pelera, PD Imani, Brežice pa bodo odplesali predstavo Identiteta. Ob 19.00 bodo sledili podelitev priznanj, Program plesnih miniatur 5 – DIH, v katerem se bodo predstavili Studio suvremenog plesa TEUTA Čakovec, Plesna skupina Qars KD Qulenium Kranj, Plesna skupina s posebnimi potrebami Barka društva Barka Medvode, Skupina Forum Plesnega foruma Celje, Plesni studio Intakt in Plesna izba Maribor ter kratka predstava Prehajanja, ki jo bo pripravil Studio za sodobni ples. Program festivala bo ob 20.30 zaključila predstava Lažna dojka Daniela Petkovića in Urbana Beline.Festival bo pospremil spremljevalni program: v sredo bo potekal mini simpozij in predstavitev publikacij JSKD, od srede do petka pa plesni izziv. Cena festivalske vstopnice, ki vam omogoča ogled neomejenega števila predstav, je 6 EUR. Otroci si lahko predstave ogledajo brezplačno, dijaki, študentje in upokojenci pa imajo na ceno 50 % popust.
Španski borci v Ljubljani
09
19h30
|
Orfična himna
Leta 1947 je Igor Stravinski (1882–1971) uglasbil znamenito temo o Orfeju, ki je v vsebinskem smislu tudi izhodišče nove baletne koreografije in se po izvedbi Gluckovih in Offenbachovih del ter po avtorskem projektu Karmine Šilec navezuje na dramaturško linijo naših preteklih sezon. Stravinski se je v svojih neoklasičnih delih pogosto navduševal nad glasbenimi slogi preteklih stoletij in nad klasično grško mitologijo. Ob študiju Monteverdijeve glasbe pred sedemdesetimi leti se je srečal tudi z zgodbo o Orfeju, ki jo je vpletel v svojo baletno kompozicijo. S tem delom je v svojem prepoznavnem slogu in v tesnem sodelovanju s koreografom Georgeom Balanchinom ustvaril povsem samosvojo in izvirno umetnino. Ob novi koreografiji za ljubljanski baletni ansambel bomo prvič pri nas lahko spoznali tudi delo in umetniški potencial mladega koreografa belgijskega rodu Jeroena Verbruggena (1983), ki je trenutno prisoten na mnogih pomembnih plesnih odrih. Krstna izvedba baleta koreografa Jeroena VerbruggenaI bo 9. 11. 2017.
SNG Opera in balet Ljubljana
Preberi članek
20h00
|
SSPJ
V Plesnem Teatru Ljubljana bo premierno na ogled plesna predstava SSPJ. Projekt bo gledalcem nudil platformo za drugačno dojemanje giba na odru, ki niha nekje med abstrakcijo in konkretizacijo. Dotaknili se bodo problematike nerazumevanja, razumevanja sodobnega plesa in le tega skušali približati širšemu laičnemu občinstvu s pomočjo elementov, ki so jim blizu: zvok, video, tekst in jasne gibalne akcije (koncept, koreografija in izvedba: Katarina Barbara Kavčič; dramaturgija: Nika Leskovšek; glasba: Marko Jaušovec (EMVI); scenografija: Vita Kolar (EMVI); video: Kristina Rešek; oblikovanje luči in tehnične rešitve: Janko Oven; kostumografija: Nena Florjančič; kreativni producent: Katja Somrak; produkcija: Plesni Teater Ljubljana – Prvenec PTL 2017; koprodukcija: Kulturno društvo Center plesa, Maribor).
Plesni Teater Ljubljana
10
19h30
|
Silfida
Prva baletna premiera mariborskega baleta bo Silfida Hermana Severina Løvenskiolda v koreografiji Karine Elver. Balet La Sylphide (Silfida) je v svetovni baletni zakladnici eden prvih večjih romantičnih baletov, vsekakor pa eden najstarejših, ki še danes razmeroma pogosto najde svojo pot na baletne odre. Zgodba o nemogoči ljubezni med nadnaravnim bitjem oziroma vilo (silfido) in naivnim škotskim mladeničem Jamesom je pravzaprav tipični otrok svojega časa in natančneje sledi postulatom romantike. Zgodbo je prvi zapisal znani francoski literat Charles Nodier (1780–1844) Trilby, ou Le lutin d’Argail, v kateri silf – bajeslovno bitje – očara mlado kmečko dekle. Libreto za balet je adaptiral in nekoliko preobrnil Adolphe Nourrit, tako da silfida očara mladega fanta ter ga popelje v brezmejni svet sanj.
Veliki oder Slovenskega narodnega gledališča Maribor
11
Preberi članek
19h00
|
4. Tekmovanje parov v ljudskih plesih
Člani Akademske folklorne skupine France Marolt vas prisrčno vabijo na 4. tekmovanje parov v ljudskih plesih, ki ga prirejajo ob podpori Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Tekmovanje bo letos potekalo v soboto, 11. novembra 2017, ob 19. uri v Antonovem domu na Viču. Na prireditvi se bodo z novimi kreativnimi idejami in odličnimi plesnimi koreografijami predstavili številni pari s celotne Slovenije.
Ljubljana, Antonov dom na Viču
20h00
|
Hrestač. Balet na ledu
Konstantin Bojanski je leta 1967 ustanovil državni balet na ledu in ga uveljavil s Hrestačem Čajkovskega, kombinacijo umetnostnega drsanja in klasičnega ruskega baleta. Dolgotrajno prilagajanje klasičnih likov, dvigov in skokov za ples na ledu so bili vredni truda, saj je že prva predstava navdušila zahtevno domače občinstvo, vajeno vrhunskega baleta, in rodila se je nova fantastična zvrst v obliki baleta na ledu. Z leti so se njihov repertoar in tehnične zmogljivosti razširile in izboljšale, z njimi pa tudi konstrukcija odra in kostumi. Sedaj zasedba drsalcev razpolaga s približno osemstotimi kostumi in simetrična ledena površina navdušuje gledališča in arene po vsem svetu. Večina drsalcev je v individualnih nastopih ali dvojicah osvojila ruske in mednarodne medalje v umetnostnem drsanju. Pozneje so vadili s koreografom Konstantinom Rasadinom, da bi elemente atletskega umetnostnega drsanja združili s prvinami klasičnega ruskega baleta v zelo kakovostno umetniško in elegantno enoto. Koreograf Konstantin Rasadin je uspešno nastopal kot baletni solist v Marijinem gledališču (nekdanje Gledališče Kirov), med drugim je plesal skupaj z zvezdami, kot so Rudolf Nurejev, Mihail Barišnikov in Natalija Dudinska. premiera 11. novembra, ponovitev 12. novembra.
Gallusova dvorana Cankarjevega doma
12
20h00
|
Sanktpeterburški državni balet na ledu: Hrestač
Gallusova dvorana Cankarjevega doma se bo drugič v zgodovini spremenila v ledeno pravljico, saj bo 11. in 12. novembra letos gostila Sanktpeterburški državni balet na ledu. Ledeni oder bo predstavljal izvrstno podlago za bogato in vrhunsko dodelano scenografijo za uprizoritev baleta Hrestač. Glavni koreograf spektakla je zaslužni ruski umetnik Konstantin A. Rassadin, Sanktpeterburški državni balet pa se bo ob letošnji 150. obletnici in v sklopu evropske turneje ustavil tudi pri nas. Sanktpeterburški državni balet na ledu (nekdanji Leningradski državni balet na ledu), ki ga je pred 150-imi leti ustanovil izjemen koreograf Konstantin Boyarsky, je naslednik tradicije Sanktpeterburške šole klasičnega baleta. Državni balet na ledu uprizarja najbolj znane balete Petra Iljiča Čajkovskega (Trnuljčica, Labodje jezero in Hrestač) in Sergeja Prokofjeva (Pepelka ter Romeo in Julija). Uveljavil se je prav z zgodbo Hrestača, kombinacijo umetnostnega drsanja in klasičnega ruskega baleta. Dolgotrajno prilagajanje klasičnih likov, skokov in dvigov za ples na ledu so bili vredni truda, saj je že prva predstava Hrestača navdušila zahtevno rusko občinsko, vajeno vrhunskega baleta. V sklopu evropske turneje se bo eden najbolj priljubljenih baletov vseh časov v svoji ledeni različici predstavil tudi v Ljubljani ter poskrbel, da bo oder Gallusove dvorane drugič v zgodovini in po več kot petnajstih letih ponovno postal ledena ploskev. Priznani državni balet na ledu je v času svojega delovanja razširil repertoar zasedbe ter izboljšal njene tehnične zmogljivosti, konstrukcijo odra in kostumografijo. Danes baletna zasedba, ki slovi po najkakovostnejši produkciji, razpolaga z okrog osemsto kostumi in s svojimi nastopi navdušuje gledalce po vsem svetu. Slovenijo so prvič obiskali leta 2009, ko so v hali Tivoli ob 300-letnici mesta Sankt Peterburg in v sklopu svetovne turneje odplesali znamenito Labodje jezero. Sanktpeterburški državni balet na ledu danes vodi generalni direktor Mikhail Kaminov, večkratni zmagovalec Leningrada in Rusije v umetnostnem drsanju v dvojicah. Kaminov se je državnemu baletu na ledu pridružil leta 1967, na dan njegove ustanovitve in bil vodilni solist. Po zaključku svoje kariere leta 1988 je postal namestnik direktorja in leta 1994 generalni direktor. Glavni koreograf je Konstantin A. Rassadin, zaslužni ruski umetnik, ki je več kot 23 let nastopal kot baletni solist v operno-baletnem teatru Mariinski. Premierno je uprizoril več kot 24 vodilnih vlog in med drugim plesal s priznanimi plesalci, kot so Natalija Dudinskaja, Rudolf Nurejev in Mihail Barišnikov. Državnemu baletu na ledu se je pridružil leta 1980 in je danes glavni koreograf večine produkcij. Drsalci Sanktpeterburškega baleta so uprizorili več kot 7.000 predstav po vsem svetu, večina njih pa je v individualnih nastopih ali dvojicah osvojila ruska in mednarodna priznanja v umetnostnem drsanju. S pomočjo Rassadina so elemente atletskega umetnostnega drsanja uspešno združili z elementi klasičnega baleta in jih povezali v glamurozno celoto. Baletno pravljico Hrestač v dveh dejanjih si bodo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 11. in 12. novembra letos lahko ogledali vsi ljubitelji baletnih virtuoznosti in umetnostnega drsanja.
Gallusova dvorana Cankarjevega doma
17
Preberi članek
20h00
|
Sen plesne noči
Sen plesne noči v avtorstvu in koreografiji Gregorja Luštka (premiera v APT: 17. november ob 20.00; uprizoritve v APT: 18., 20., 21., 30. november ob 20.00; 1., 4., 5. december ob 20.00) je predstava o občutljivosti duha, o vidno nevidnih silah plesalčeve notranje biti, ki izhaja iz njegove zavesti, potreb, spoznanj, čustev in hotenj. V tej razsežnosti lastnega imanentnega procesa se objektivna resničnost ves čas izmika in briše meje med iluzijo ter dejanskostjo, med strastjo in razumom ter skozi ironično resonanco išče svoj nov modus operandi, ki kot intenzivna, estetsko organizirana in ozaveščena zaznava postaja gledališka izkušnja, ki razpira pot novim zmožnostim branja plesne predstave (ples: Gregor Luštek, Rosana Hribar, Kaja Lorenci, Vita Osojnik, Žiga Krajnčan, Gašper Kunšek; avtorstvo in koreografija: Gregor Luštek;
dramaturgija: Rosana Hribar; scenografija: Ema Kugler; kostumografija: Rosana Hribar; glasba: Janez Vidrih, Branko Rožman, Zvezdana Novaković; oblikovanje svetlobe: Simon Žižek; oblikovanje vizualij: Gašper Brezovar; rekviziter: Srečko Malovič; garderoba: Nataša Recer; inspicienstvo: Andrej Berger, Mitja Sočič; tehnična podpora: Uroš Bon; vodja projekta: Andrej Berger).
Anton Podbevšek Teater
18
Preberi članek
20h00
|
Matere ljubimke
Vabljeni na premiero plesne predstave Matere ljubimke Emme Murray (zasnova: Emma Murray; koreografija in izvedba: Emma Murray, Nadine Fuchs, Leja Jurišić; dramaturgija: Johanna Hilari; Scenografija: Jasmin Wiesli; oblikovanje luči in tehnične rešitve: Ursula Degen; oblikovanje zvoka: Till Hillbrecht; producenta: Michael Röhrenbach , Katja Somrak). Tri ženske iščejo subverzivne vzporednice med svojim delom kot matere in kot ustvarjalke predstav in koreografije, pri tem pa predstavljajo telo matere kot mesto spraševanja o identiteti, neodvisnosti in ljubezni. Avtoričino raziskovanje trenj med konceptoma 'materinstva' in 'delovanja' predstavlja oseben, zabaven, ekspliciten in drzen poskus razčlenitve istočasne izkušnje materinstva ter ustvarjanja predstav in koreografskega dela, ki jo je bila deležna skupaj s svojimi sodobnicami. Prek iskanja vzporednic med delovnimi praksami umetnic in izkušnjami materinstva avtorica najde fizične translacije brezkončnih in fluidnih 'procesov postajanja' ter si obenem prizadeva za takšne oblike ljubezni in nege, ki imajo potencial stalnega spreminjanja sveta.
Plesni Teater Ljubljana
20
Preberi članek
20h00
|
Solo za dva glasova
Vabljeni 20. novembra v Cankarjev dom na premiero plesne predstave Solo za dva glasova  (predpremiera 19. novembra, ponovitve: 28. in 29. novembra ter 28. in 29. marca ob 20. uri). V pesniškem opusu mehiškega nobelovca Octavia Paza (1914–1998) ima Carta de Creencia (Pismo dognanja) posebno mesto – na svoj način zgošča klasične teme njegove poetike, obenem pa gre najbrž za avtorjevo najbolj znano pesem. Odrski prevod iz pesniške v plesno govorico, poimenovan Solo za dva glasova, predstavlja interpretacijo mojstrove pesnitve, ki je zavestno vpeta v sedanjosti in v kateri so performerji na formalni ravni ohranili strukturo jasno ločenih enot, poimenovanih po glasbeni partituri (kantata, koda). Cilj ustvarjalcev je bil vzpostaviti jasen, natančen odrski jezik, ki vztraja v odprtem dialogu z besedilom, pomemben poudarek pa je bil v procesu dela namenjen tudi študiju sopostavitve dveh plesnih poetik, ki se na odru srečujeta prvič. (avtorji predstave: Magdalena Reiter, Milan Tomášik, Anja Golob; koreografija in ples: Magdalena Reiter, Milan Tomášik; dramaturgija: Anja Golob; glasba: Nenad in Alen Sinkauz; kostumografija: Alan Hranitelj; produkcija: Zavod Mirabelka; koprodukcija: Cankarjev dom, Plesni Teater Ljubljana; partnerji: Mediteranski plesni centar Svetvinčenat (Hrvaška), Stara gara).
Ljubljana, Cankarjev dom
21
Preberi članek
22h30
|
Parada plesa. Petra Ravbar & Uroš Andič
V Paradi plesa, še vedno edini oddaji o plesu na slovenskih televizijah vam predstavljamo  članico Bolera, modernistko Petro Ravbar, ki je najbolj srečna, ko gledalci začutijo njen ples. Mineva 21 let odkar je plesalec in pedagog Uroš Andič pripeljal argentinski tango v Slovenijo. Pionirja slovenskega tanga smo obiskali na enem od treningov v njegovem inštitutu Vija Vaja. Parada plesa, vsak drugi torek zvečer, ker je dan s plesom odličen dan!
TV3
24
20h00
|
Sen plesne noči
Vabljeni na ljubljansko premiero predstave koreografa Gregorja Luštka Sen plesne noči, ki je predstava o občutljivosti duha, o vidno nevidnih silah plesalčeve notranje biti, ki izhaja iz njegove zavesti, potreb, spoznanj, čustev in hotenj. V tej razsežnosti lastnega imanentnega procesa se objektivna resničnost ves čas izmika in briše meje med iluzijo in dejanskostjo, med strastjo in razumom ter skozi ironično resonanco išče svoj nov modus operandi, ki kot intenzivna, estetsko organizirana in ozaveščena zaznava postaja gledališka izkušnja, ki razpira pot novim zmožnostim branja plesne predstave. Dramaturgija in kostumografija je delo Rosane Hribar. Ljubljanska premiera bo 24.11. ob 20.00, ponovitve pa 25., 26. in 27. 11. 2017 ob 20.00.
PTL
Preberi članek
20h30
|
Noches de tablao II
V butičnem gledališču Pocket Teater v starem delu Ljubljane se s koncertom dveh plesalcev in pianista nadaljuje cikel akustičnih glasbeno-plesnih večerov, posvečenih umetnosti flamenka. Kozarec vina, pritajen soj luči in intimno vzdušje vabijo v ‘tablao’. 'Tablao' je kraj, kjer v Španiji vsako noč zaživi flamenko. Majhen oder, kjer se ob prepletu petja, kitare, ploskanja in udarcev ob tla gostota zraka lahko reže z nožem. Zrak drhti od čustev, ki jih nastopajoči doživljajo s sprehodom preko glavnih stilov flamenka, kot so bulerías, alegrías, seguiriyas, soleares, tangos in fandangos, občinstvo pa jih medtem doživeto spremlja z vzkliki in ploskanjem. Noches de tablao tokrat gosti zasedbo, ki se glasbeno podaja izven tradicionalnega okvira flamenka ter ga bogati s primesmi jazza in etno glasbe. Z vami bodo vsestranski pianist Tomaž Pačnik, vedno navdahnjeni plesalec Mitja Obed in mlada plesalka Urška Centa.
Ljubljana, Pocket Teater
28
19h00
|
Hrestač - Božična zgodba
Hrestač – Božična zgodba madžarskega koreografa in režiserja Yourija Vámosa je "lesketajoče zasnežena, očarljiva, vesela in pričakovanja zbujajoča predstava", ki s svojo čarobnostjo tudi domačemu občinstvu vedno znova pričara decembrsko praznično vzdušje. Eno najlepših baletnih pravljic, ki jo je libretist Marius Petipa zasnoval po Dumasovi adaptaciji Hoffmannove pravljice Hrestač in mišji kralj, je režiser nadgradil z znano brezčasno Božično zgodbo Charlesa Dickensa. V ospredju je zagrenjen ljudomrzni skopuh, ki sovraži božič. Skozi sanje spozna krivice, ki jih je storil v življenju, se pokesa ter postane ljubeč in radodaren človek. Velika baletna uspešnica je uprizoritev z globokim sporočilom, da človeka lahko osrečita tudi prijaznost in sočutje do drugih ljudi. Čeprav je predstava, ki je prava paša za otroški domišljijski svet, na odru SNG Opera in balet Ljubljana od premierne sezone 2002/2003 doživela že skoraj 60 ponovitev, vedno znova do zadnjega kotička napolni dvorano, saj je kot nalašč tudi za vse tiste, ki radi uživajo v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega in v baletnih virtuoznostih. V predstavi, ki bo ponovno zaživela na odru ljubljanske Opere, bodo nastopili baletni solisti in baletni zbor SNG Opera in balet Ljubljana, učenci Konservatorija za balet Ljubljana ter ženski operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Scena in kostumi v adaptaciji Gledališkega ateljeja SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Drama Ljubljana prihajajo iz Spodnjesaškega državnega gledališča Hannover GmbH. Datumi predstav: 28., 29. in 30. november, 1., 2., 4., 5., 22., 23., 24. in 25. december.
SNG Opera in balet Ljubljana
30
19h30
|
Tanec
Folklorni spektakel leta vas čaka na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani. Na stičišču kultur se zgodijo najlepši glasbeni biseri, najbolj slikovita plesna izročila, najbolj popolna simbioza odrske umetnosti. Makedonija je v tem stičišču izvirna in neponovljiva. Vplivi so bili mogočni, a v tem prostoru so razvili novo kulturo, zraslo iz tradicije, da bi tradicijo dopolnila in jo z izvedbeno strogostjo izpostavila pred svetom. Ples je tradicija in sposobnost žive interpretacije glasbe, ki se napaja z ritmom in z bizarnostjo umetniškega poslanstva. Ansambel Tanec predstavlja makedonsko tradicijo in značaj. To mu uspeva s plesom in glasbo, z gibi, ki jih spodbuja tapan, ki je boben dveh strani – osnove in variacijskega odziva. Poseben čar so kostumi, ki predstavljajo slikovito razlago makedonske identitete. Ansambel Tanec v sedmem desetletju (ustanovljen leta 1949) svoje plesno glasbene dejavnosti navdušuje s plesi in pesmimi iz vse Makedonije: “Nevestinsko”, “Teškoto”, “Komitsko”. Prejel je številne nagrade: na Mednarodnem glasbenem festivalu v valižanskem Llangollenu leta 1950; doma pa tudi nagrade: 11. oktomvri, Kliment Ohridski,  13. noemvri mesta Skopje ter red za zasluge Republike Makedonije.
Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani
Preberi članek
Preberi članek
Oče Jože jokal. Njegova hčerka Patricija Crnkovič druga na plesni Evroviziji!
Našo plesalko je premagala Poljakinja Paulina Bidzińska
Urška Centa s flamenkom na sodobni način. Slovo od leta 2017 s predstavo Sacai.
Cikel plesno-glasbenih koncertov flamenka Noches de tablao se od leta 2017 poslavlja s posebnim prazničnim programom. Znova vas toplo vabim v prostore ...
Preberi članek
Preberi članek
Koledar
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Sublime Nature Tonka Bean. Prefinjenost, harmonija, čutnost in kakovost združeni v eni steklenički
Pri Oriflamu so izdelali edinstveno dišavo za vse, ki cenite na preprostost in lepoto narave
Veganska praznična potička
Že premišljujete o praznikih in zdravih sladkih dobrotah? Moja potička je posebna in slastna!
Preberi članek
Preberi članek